Internet je zapleteno omrežje milijonov naprav ter milijard spletnih strani. Vseeno pa je omrežje dokaj urejeno, saj vedno obstajajo informacije o tem, kam in komu pripadajo posamezne strani. Do teh informacij lahko pridemo razmeroma brez težav, za kar poskrbi protokol WHOIS. Ta poišče podatke o domeni, vključno s podatki o lastniku in gostovanju, ter jih servira tistemu, ki jih želi preveriti. Sam protokol je sicer preveč zapleten za kratko razlago, nam pa njegovo uporabo olajšajo številni servisi, ki omogočajo vpogled v podatke o spletnih straneh. Ti lahko delujejo na lokalnem nivoju, lahko pa omogočajo pregled vseh spletnih strani. Najdemo jih brez težav, saj jih je veliko, prav vsi pa nudijo uporabne informacije o spletnih straneh.
Pri nas vpogled v podatke o domenah omogoča Arnesov register, pregleden prikaz WHOIS podatkov pa nudijo še številni drugi spletni servisi, ki se med seboj le malo razlikujejo, včasih le v izgledu. Tako ni bojazni, da bomo pri kakšni poizvedbi dobili drugačne podatke, če jih iščemo na različnih spletnih straneh. Za tuje domene lahko uporabimo katerega izmed množice tujih servisov, pa tudi mnogi slovenski nudijo možnost poizvedbe po tujih domenah.
Treba je vedeti, da WHOIS poda podatke o domeni, ne pove pa ničesar o spletni strani. Podatki, ki jih iščemo s protokolom WHOIS, se torej tičejo same domene in registrarja. Izvemo lahko, kdaj je bila domena registrirana, prav tako je zapisano, do kdaj je zakupljena. Prav slednji podatek je najbolj pogost razlog za WHOIS poizvedbe, poleg informacij o lastniku domene, ki pa niso vedno na voljo. Prikazani so še podatki o registrarju, naslovi DNS in druge bolj ali manj uporabne informacije, katerih razpoložljivost je odvisna tudi od vrste domene in ponudnika prikaza WHOIS. Možno pa je tudi, da so nekatere informacije zakrite, za kar na željo (in doplačilo) lastnika poskrbi registrar ob registraciji domene.